Dojenčki in samozdravljenje

Ko dojenček dobi vročino ali celo noč neutolažljivo prejoka, smo starši obupani, zaskrbljeni in se pogosto počutimo nemočno. Dojenček je majhno bitje, ki nam še ne zna povedati ali pokazati, kaj in kje ga boli, mogoče srbi, peče. Zato je pomembno, da starši poznamo načine, s katerimi lahko dojenčku olajšamo težave. Prepoznati pa moramo tudi situacije, ko je otroka potrebno odpeljati na pregled k zdravniku.

Najbolj značilen simptom, ki je pokazatelj, da gre pri otrocih bodisi za virusno ali bakterijsko okužbo, je zagotovo vročina. Z vročino se pospešijo imunski procesi in zmanjšajo negativne posledice okužbe. Ni dokazov, da bi zniževanje vročine izboljšalo potek bolezni ali da bi visoka vročina povzročala v telesu poškodbe (razen izjemoma pri otrocih s kroničnimi boleznimi ali v primeru hipertermije, ko se otrokovo telo pregreje zaradi zunanjih dejavnikov, npr. visoka temperatura v zaprtem avtomobilu). Torej povišano telesno temperaturo znižujemo predvsem zato, da je otroku ugodneje in da zmanjšamo izgubo tekočine. Vročino nižamo samo, če jo otrok težko prenaša, in sicer ko preseže 38,5 °C. V nasprotnem pa s prepogosto uporabo zdravil tvegamo neželene učinke, zakasnjeno je lahko prepoznavanje vzroka bolezni in s tem ustrezno zdravljenje, preprečimo pa tudi razvoj pomembnih, telesu lastnih obrambnih mehanizmov imunskega sistema.

Za zniževanje visoke telesne temperature si lahko pomagamo z zdravili (antipiretiki) ali s fizikalnimi metodami, kot so npr. obkladki, kopeli. Mlačne obkladke dajemo na čelo, pod pazduhe in na dimlje, z mokro, mlačno brisačo lahko brišemo otroka po celem telesu, lahko ga tudi za 5 minut ovijemo v mlačno, ožeto rjuho, čez katero ovijemo še suho. Vsi ti načini zaradi izhlapevanja vode s površine kože bolj učinkovito delujejo kot sama kopel. Vendar tako kopel kot ostale metode uporabljamo izjemoma, saj vzbujajo neugodje, drgetanje, jok.

Paracetamol je najbolj pogosto uporabljan antipiretik. V primeru, da je njegov učinek prešibek, uporabimo ibuprofen, vendar ne pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. Da se izognemo predoziranju in napakam pri odmerjanju, saj smo starši ob skrbi za bolnega otroka izčrpani in nenaspani, raje ne uporabljajmo izmenično enega in drugega zdravila. Zdravila v obliki sirupov imajo prednost pred svečkami, saj imajo bolj predvidljivo absorpcijo in omogočajo lažje prilagajanje odmerka glede na otrokovo težo. Svečke dajemo izjemoma ob bruhanju ali zelo majhnim dojenčkom, saj je sama aplikacija za otroka neprijetna.

Najbolj primerno merjenje telesne temperature tako za dojenčke kot za starejše otroke je pod pazdušno arterijo, saj so meritve v primerjavi z drugimi ob pravilni uporabi (merjenje v mirovanju in ne po telesni aktivnosti, joku ali kopanju) na tem mestu najbolj natančne in neinvazivne. (Rektalno merjenje je odsvetovano, saj vzbuja nelagodje, obstaja tudi nevarnost perforacije črevesa.)

Driska in bruhanje zahtevata pri dojenčkih in majhnih otrocih resno skrb, saj pri njih lahko hitreje pride do nevarne dehidracije. Zato moramo zagotavljati vnašanje zadostne količine tekočine s pogostejšim dojenjem, otrok lahko pije po požirkih prekuhano vodo ali pripravek z rehidracijsko soljo, ki telesu povrne izgubljene minerale. Da je otrok dehidriran, opazimo po motnih, udrtih očeh, suhih, lepljivih ustih, rdečih in razpokanih ustnicah, redkejšem odvajanju urina, ki je bolj rumen in izrazitega vonja, koža je suha in hladna, mečava na otrokovi glavici udrta ipd. Trajanje driske lahko učinkovito skrajšamo z uporabo nekaterih probiotičnih sevov, kot sta Lactobacillus GG in Saccharomyces boulardii. Pri driski pogosteje menjamo pleničke, saj lahko tekoče blato kožo agresivno poškoduje. Kožo ob vsaki menjavi nežno očistimo in nanjo nanesemo zaščitno mazilo. K regeneraciji kože in boljšemu počutju dojenčka pa pripomore tudi, če ga krajši čas pustimo brez pleničke.

V zimskem času so pri otrocih pogosta prehladna obolenja, ki jih spremljata izcedek iz nosu in kašelj. Dražeč kašelj lahko od otrokovega 4. meseca učinkovito blažimo s slezovim sirupom, kasneje tudi z drugimi zeliščnimi sirupi. Nosek je priporočljivo pogosto čistiti s fiziološko raztopino, če je zelo zamašen pa s hipertonično raztopino. Če tudi to ne zadostuje, ko ponoči zaradi oteženega dihanja otrok zelo slabo spi, lahko uporabimo zeliščni gel (ki ne sme vsebovati za otroka dražečega mentola ali kafre!), s katerim ga namažemo po prsih ali hrbtu. Čiščenje noska je pri majhnih otrocih pomembno, da se na zastali sluzi v dihalnih poteh in ušesih ne razvije bakterijska okužba.

Z obiskom pri zdravniku nikakor ne smemo odlašati, če ima otrok mlajši od 3 mesecev vročino nad 38 °C, otrok mlajši od 6 mesecev vročino nad 39 °C, pri vročini nad 40 °C ter v primeru, ko se po kratkotrajnem izboljšanju bolezen zopet poslabša in vročina spet poraste. Prav tako moramo čim prej k zdravniku, če otrok težko diha, če ima bledo do sivo modrikavo kožo, če se slabo odziva na dejavnike okoli sebe, če je dehidriran, zelo slabotno joka ali se pri njem pojavijo vročinski krči.

Pripravila: Radija Naneh Smola, mag.farm., Lekarna Kočevje