Alergija na zdravila

Vsak lahko doživi neugodno reakcijo po zdravilih pri prevelikem odmerjanju zdravila, zaradi neželenega učinka zdravila ali hkratnega jemanja več zdravil. Druga skupina neugodnih reakcij po zdravilih pa so preobčutljivostne reakcije. Lahko so posledica neprenašanja zdravila, idiosinkrazije (dedno pogojene motene funkcije encimov) ali imunološke reakcije na zdravilo (alergije).
Alergijske reakcije po zdravilih se pojavijo pri maloštevilnih ljudeh, ki so pred tem že jemali določeno zdravilo.
Preobčutljivostne reakcije po zdravilih so mnogo redkejše kot druge neugodne reakcije po zdravilih (6 – 10% vseh neugodnih reakcij po zdravilih).

 

Kako ugotovimo alergijo na zdravila?

Najpogostejši so kožni simptomi. Urtikarija (koprivnica) in angioedem (oteklost kože in sluznic) se lahko pojavita kmalu po zaužitju zdravila, znaki pa običajno izginejo po prenehanju jemanja zdravila. Lahko so prizadeti tudi drugi organski sistemi: dihala (rinitis, astma, kašelj), prebavila (slabost, bruhanje, driska), ledvice, živčevje (epilepsija, nevritis) in krvni obtok. V najhujši obliki pride do anafilaktičnega šoka.

 

Katera zdravila najpogosteje povzročajo alergijsko reakcijo?

Vsako zdravilo lahko povzroči alergijsko reakcijo. Na razvoj preobčutljivosti vplivajo način dajanja zdravila, trajanje zdravljenja in pogostost jemanja zdravila. Intravensko (v žilo) prejemanje zdravila, dolgotrajno jemanje velikih odmerkov in pogosto jemanje zdravila zvečajo tveganje za nastanek alergije na to zdravilo. Ljudje, ki so imeli reakcijo po enem zdravilu, imajo 15 – krat večjo možnost, da se pri njih razvije alergijska reakcija tudi po kakšnem drugem zdravilu. Najpogosteje nastanejo reakcije po jemanju acetilsalicilne kisline in podobnih zdravil proti bolečinam in povišani temperaturi (NSAID) ter po antibiotikih (penicilinih, cefalosporinih, karbapenemih), sulfonamidih, antituberkulotikih, nitrofurantoinu, anestetikih in rentgenskih kontrastnih sredstvih.
Če se pojavi alergija na določeno zdravilo, ga bolnik seveda ne sme več jemati.

Posebna skupina alergijskih reakcij po zdravilih so fotoalergijske dermatoze. Svetloba aktivira fotoalergen (v tem primeru učinkovina ali druga sestavina zdravila), ki je vstopil skozi kožo ali je prišel v kožo preko prebavil, tako da se veže na beljakovine v koži. Spremenjena beljakovina aktivira imunski sistem in nastanejo kožne spremembe.
Pomembni fotosenzibilizatorji so paraaminobenzojeva kislina (konzervans), mošus (dišava v parfumih, milih, kremah, tudi v nekaterih sredstvih za sončenje), ciklamat (sladilo) ter nekatera zdravila:

  • Antidepresivi: amitriptilin (Amyzol), klomipramin (Anafranil), doksepin (Sinequan), maprotilin (Ladiomil)
  • Antipsihotiki: flufenazin (Moditen), haloperidol (Haldol), promazin (Prazine)
  • Antihipertenzivi: enalapril (Anaton, Enap, Olivin), lizinopril (Irumed, Iruzid, Lizinopril Galex, Skopryl), kaptopril, diltiazem (Aldizem), metildopa, hidralazin, labetalol, minoksidil (Loniten, Regaine), nifedipin (Adalat oros, Cordipin)
  • Diuretiki: tiazidi, klortalidon (Hygroton), furosemid (Edemid, Lasix), amilorid (Moduretic)
  • Estrogeni in gestageni (sestavine oralnih kontraceptivov in zdravil za nadomestno hormonsko zdravljenje): estradiol, konjugirani estrogeni, estri estrogenov, dietilsilbestrol, etinilestradiol, megestrol, medroksiprogesteron, noretindron, norgestrel
  • Psoraleni: metoksalen, trioksalen
  • Sulfonamidi: sulfametoksazol (Primotren), sulfasalazin
  • Tetraciklini: doksiciklin (Doxy)
  • Antiparazitiki: klorokin, tiabendazol.
  • Protitumorna zdravila: metotreksat, dakarbazin, daunorubicin, fluorouracil, flutamid, prokarbazin, vinblastin.
  • Druga protimikrobna zdravila: ciprofloksacin (Ciprinol, Ciprobay), levofloksacin (Tavanic), norfloksacin (Nolicin), gentamicin (Garamycin, Diprogenta, Kuterid G), itrakonazol (Sporanox), pirazinamid (Pyrazinamid, Rifater), trimetoprim (Primotren), vorikonazol (Vfend).
  • NSAID: diklofenak (Diclo duo, Naklofen, Olfen, Voltaren), ibuprofen (Bonifen, Brufen, Ibuprofen), indometacin, ketoprofen (Ketonal), naproksen (Nalgesin, Naprosyn), celekoksib (Celebrex).
  • Druga zdravila: amiodaron (Amiokordin, Cordarone) , benzokain, karbamazepin (Tegretol), etretinat, izotretinoin, tretinoin, lamotrigin (Lamictal), lovastatin (Artein, Holetar), fenitoin, selegilin (Jumex), hipericin (šentjanževka, Deprim).
  • Peroralni antidiabetiki: glipizid (Glcotrol XL), lahko tudi glibenklamid (Daonil, Glucovance), glimepirid (Amaryl).

Bolnikom, ki prejemajo eno ali več od teh zdravil, svetujemo, da upoštevajo splošna navodila za zaščito pred soncem: izogibajo naj se neposrednemu soncu od 11. do 16. ure, nosijo naj zaščitna pokrivala in sončna očala ter uporabljajo hipoalergena sredstva za sončenje z višjimi zaščitnimi faktorji.

Literatura:
Živeti z alergijskimi boleznimi (Pliva)
Teden zdravja v lekarnah: Varno na soncu

 

Pripravila: Mojca Ivanetič, mag. farm., Lekarna Kočevje

 

KAKO VAM LAHKO
POMAGAMO DANES?

Imate vprašanje na katerega ne najdete odgovora?

Vprašajte farmacevta