Antioksidanti

Antioksidanti (smiselnost in nesmiselnost jemanja)                                                                                             

V časopisih, revijah, v reklamah na televiziji in drugih medijih velikokrat zasledimo slike oziroma članke, ki povzdigujejo kult večne mladosti. Mladosten izgled z malo gub, natrenirano telo in zdravje je tisto, kar zadnje čase postavljamo v ospredje. Različni proizvajalci za dosego tega obljubljajo napitke, prehranska dopolnila,  kreme… prav v njih so pogosto omenjeni antioksidanti. V članku bom poskušala razložiti, kaj so antioksidanti, kdaj jih je smiselno dodajati in na kakšen način.

img_20160229_091805.jpg

Najbolj poznani antioksidanti so vitamina C in E, betakaroten – predstopnja vitamina A, minerala cink in selen, koencim Q10, lutein, piknogenol, abigenol, resveratrol… Za antioksidante je značilno sinergistično delovanje, kar pomeni, da kombinacija antioksidantov deluje učinkoviteje, kot bi delovala enaka količina posameznih antioksidantov. Antioksidant je torej  vsaka snov, ki že v zelo nizki koncentraciji zmanjša oksidacijo drugih snovi.  Oksidacijske reakcije so ključne za življenje, a hkrati lahko tudi usodne, saj tako nastanejo prosti radikali, ki v telesu sprožijo verižne reakcije, posledica teh pa so največkrat poškodbe celic. Organizem se brani pred radikali z lastnim varovalnim sistemom – gre za biološke antioksidativne sisteme ter večkomponentne encimske sisteme. Nizka raven bioloških antioksidantov ali zaviranje delovanja antioksidacijskih encimskih sistemov privede do tako imenovanega oksidativnega stresa. V zgodnjem obdobju neravnovesja, oksidativni stres nima tipične slike, ki bi opozorila na njegovo prisotnost v telesu. Oksidativnega stresa torej na začetku ne moremo diagnosticirati, dokler ne nastane nepopravljiva škoda in se ne pokažejo simptomi kronične bolezni. Da bi torej preprečili razvoj bolezni, ki so povezane z radikali in odložili prezgodnje staranje, je potrebno čim prej prepoznati oksidativni stres in popraviti oksidativno neravnovesje. Kako pa to naredimo? Vsekakor z antioksidanti.

Osnova za vnos različnih antioksidantov v telo je uravnotežena mešana prehrana z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje varne količine antioksidantov. Že dolgo je namreč znano, da takšna prehrana zmanjša verjetnost za rakava obolenja in pripomore k dobremu zdravju kardiovaskularnega sistema. Uporaba prehranskih dopolnil z antioksidanti torej ne more in ne sme biti nadomestilo za uživanje uravnotežene prehrane, bogate s sadjem in zelenjavo.Prehranska dopolnila s količinami antioksidantov v priporočenih dnevnih dozah so koristna in učinkovita le v primeru, če je začetni oksidativni stres povišan. Človek tako stanje občuti kot splošno utrujenost, pomanjkanje energije in pomanjkanje imunske odpornosti. Nasprotno jemanje zelo velikih količin antioksidantov, ki niso v okviru priporočenih dnevnih doz, še poveča oksidativni stres. Kakšen bo učinek antioksidanta na naš organizem, je torej odvisno od odmerka antioksidanta in stanja v telesu. Prehranska dopolnila z zelo visokimi odmerki lahko porušijo fiziološko razmerje med tvorbo in odstranjevanjem reaktivnih spojin ter zavrejo nastanek telesu lastnih – endogenih antioksidantov.

Kako pa je s telesno aktivnostjo? Telesna aktivnost sproži prehoden oksidacijski stres, zato športniki velikokrat uporabljajo prehranska dopolnila za dodaten vnos antioksidantov z namenom, da bi zavarovali zdravje in preprečili poškodbe mišic ter drugih tkiv. Raziskave kažejo, da dodajanje antioksidantov sicer zniža oksidativni stres pri telesni aktivnosti, nima pa zaščitnega vpliva pred mišičnimi poškodbami in prav tako ni dokazanega vpliva na telesno zmogljivost. Dodajanje antioksidantov celo zmanjšuje prilagoditev telesa na vadbo(kondicijsko pripravljenost), zato tudi pri telesno aktivnih velja, naj primerno količino antioksidantov dobijo z uživanjem raznovrstne prehrane z veliko sadja in zelenjave. Zelo pomembna je redna telesna vadba, ki omogoča organizmu, da se na vadbo prilagodi. Hud napor pri netreniranih osebah, ki ne omogoča prilagoditev telesa na vadbo, pa je vsekakor velik oksidativni stres. V tem stanju je potrebno razmisliti o dodajanju antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil. Dodajanje prehranskih dopolnil je torej potrebno oceniti  glede na prehranske navade posameznika, njegovo zdravstveno stanje ter glede na pogoje, v katerih telesna aktivnost poteka.

Kot smo že omenili, antioksidanti odstranjujejo reaktivne spojine ali pa preprečujejo njihovo nastajanje in tako zmanjšujejo oksidativni stres, kar pa glede na razvoj in potek bolezni ni vedno zaželeno, saj antioksidant ne loči med koristnimi reaktivnimi snovmi in tistimi, ki povzročajo poškodbe v celicah. Primer zaželenega lokaliziranega oksidativnega stresa je zdravljenje rakavih obolenj z obsevanjem, kjer obsevanje povzroči nastanek reaktivnih snovi in s tem lokaliziran oksidacijski stres na obsevanem predelu. Reaktivne snovi imajo v tem primeru koristno vlogo.

Če povzamem zgoraj napisano, lahko rečemo, da so  učinki antioksidantov pozitivni, če jih v telo vnesemo z uravnoteženo prehrano z veliko sadja in zelenjave oziroma v stanju večjih potreb organizma v obliki prehranskih dopolnil z antioksidanti v priporočenih dnevnih dozah. Nasprotno pa vnos prevelikih količin antioksidantov zavre nastanek telesu lastnih – endogenih antioksidantov, zmanjšuje prilagoditev telesa na vadbo in pri zdravljenju rakavih obolenj zmanjša učinkovitost zdravljenja v času kemoterapij oziroma pri obsevanjih.

Še enkrat lahko potrdimo tisto, kar so že nekoč govorili ljudje, ki sicer niso poznali raziskav in  jih je vodila zdrava kmečka pamet, in sicer – poslušajmo svoje telo, saj nikakršno pretiravanje ni za organizem ugodno. Tudi če si želimo zdravje, lepo telo, obraz brez gub, tega ne bomo dosegli s »čudežnimi napoji«, ampak z zdravo uravnoteženo prehrano, zmerno telesno aktivnostjo, življenjem z zmerno mero stresa in dobrim dednim materialom.

Pripravila: Polona Benedik, mag.farm., Lekarna Kočevje