Atopijski dermatitis

Atopijski dermatitis je kronična ponavljajoča se vnetna bolezen kože. Spremembe na koži se pokažejo v obliki rdečine z mehurčki ali kot pordeli, suhi, luščeči se predeli, ki jih spremlja močno srbenje. Večinoma se razvije v prvih mesecih življenja in izzveni do desetega leta starosti, v redkih primerih pa traja do odrasle dobe.

Natančnega mehanizma nastanka te bolezni še ne poznamo, saj gre za preplet različnih dednih in okoljskih dejavnikov. Veliko otrok z atopijskim dermatitisom kasneje v življenju razvije eno od alergijskih bolezni (astmo, alergijski rinitis ali različne druge alergije). Bolezen se kaže na različne načine, zato je diagnostika precej zahtevna in posledično ostane kar nekaj bolnikov s to boleznijo neodkritih.

Mesta na koži, kjer so opazne bolezenske spremembe, se spreminjajo s starostjo. Če se ekcem pojavi v prvih mesecih življenja, je opazen simetrično po čelu in licih, lasišču, zgornjem delu trupa ter okončinah. Koža pod plenicami in v gubah je zdrava. Pri majhnih otrocih se bolezen pojavlja po zapestjih in gležnjih, spremembe na licih izzvenijo. Pri starejših otrocih, mladostnikih in odraslih pa so prizadeti pregibi velikih sklepov, vrat, obraz, veke, čelo, zapestje ter zgornji del dlani in stopal. Koža bolnikov z atopijskim dermatitisom je dovzetna za bakterijske, glivične in virusne okužbe, ki spremenijo osnovno klinično sliko bolezni.

Način zdravljenja je odvisen od izraženosti bolezni. Zdravilo prvega izbora, ki ga predpiše zdravnik, so lokalni kortikosteroidi, izredno pomembna pa je tudi primerna nega, ki omogoča ustrezno hidratacijo kože in ponovno vzpostavitev njene zaščitne funkcije. Pomembno je tudi prepoznavanje in izogibanje dražečim dejavnikom, ki vodijo v akutno poslabšanje bolezni.

Občutljiva in suha koža bolnikov z atopijskim dermatitisom nujno potrebuje vsakodnevno ustrezno higieno in redno nego s primernim negovalnim mazilom.

DNEVNA HIGIENA KOŽE

• Temperatura vode naj bo med 32 in 33°C, saj je pri višjih temperaturah srbenje bolj izrazito.
• Kopanje naj traja največ 10 minut, da se kože preveč ne izsuši.
• Za kopanje uporabljamo sindete ali gele brez mila, ki ne dražijo kože.
• Po kopeli kožo dobro izperemo in jo nežno popivnamo brez drgnjenja.

Dermatologi poudarjajo, da je nasprotje suhemu mokro in ne mastno, zato je najučinkovitejša kombinacija vlaženja kože s tuširanjem, umivanjem ali kopanjem, ki pa ji nato sledi nega kože z ustreznim negovalnim mazilom ali mastno kremo. Uporaba losjonov, ki imajo veliko vsebnost vode in malo olja, lahko z izhlapevanjem vode po nanosu na kožo njeno suhost še dodatno poveča in lahko povzroči poslabšanje osnovne bolezni.

Da do zagona bolezni ne pride tako pogosto, lahko tudi sami veliko storimo.

Zavedati se moramo, da neustrezni materiali oblačil še poslabšajo srbenje, zato se izogibamo sintetičnim tkaninam in volni. Primerna so bombažna oblačila. Za pranje perila uporabljamo blaga pralna sredstva brez belila in mehčala, perilo pa mora biti dobro izprano. Če imamo potrjeno alergijo ali opazimo, da stanje bolezni poslabša uživanje določene hrane, se je izogibamo.

Zelo pomembno je, da negovalna mazila uporabljamo tudi v času mirovanja bolezni.



Pripravila: Polona Benedik, mag. farm., Lekarna Kočevje