Gliste pri otrocih

Črevesni paraziti ali gliste so organizmi, ki se naselijo v človeškem črevesju. Lahko povzročajo nelagodje ali celo resno škodijo zdravju. Najpogosteje se s črevesnimi paraziti okužijo otroci v predšolskem obdobju, in sicer gre predvsem za okužbo s podančicami oz. otroškimi glistami. Pri otrocih so okužbe toliko pogostejše, ker si neumite roke velikokrat dajejo v usta. Prav tako se okužba širi z uživanjem slabo opranega sadja ali zelenjave ter z onesnaženo vodo ali raznimi predmeti (skupne igrače).

Podančice (Enterobius vermicularis) ali otroške gliste živijo v gostitelju v zadnjem delu tankega in na začetku debelega črevesa. V blatu so vidne kot bele, manj kot centimeter dolge in kot las tanke nitke, ki se gibljejo. Okužbe se hitro prenašajo v skupinah otrok. Jajčeca glist vnesemo v telo z živili, jih dobimo od domačih živali ali pa tudi v peskovnikih, kjer se skupaj igra več otrok. V naše telo jih tako vnesemo skozi usta, od koder grejo v želodec in naprej v črevesje. Tu poteka razvoj gliste od jajčeca do odrasle gliste. Samička običajno skozi zadnjično odprtino potuje v toplo in vlažno okolje zadnjičnih gub, kjer izleže veliko število jajčec, ki jih s prostim očesom ne vidimo. To povzroča srbenje in čuden pikajoč občutek. Okužen otrok se praska in ker so jajčeca lepljiva, jih s praskanjem prenese pod nohte, na spodnje perilo, rjuhe, tla, plišaste igrače in v hrano. Tako z rokami hitro pridejo nazaj v usta in na ta način se sklene krog samookužbe. To lahko traja tudi dva meseca, zato je v tem času potrebno zdravljenje.

Kako starši opazimo, da ima otrok gliste? Pri okužbi s podančicami otroka ponoči srbi predel okrog zadnjične odprtine. Pojavijo se bolečine v trebuhu, neredna prebava, nespečnost, zadah, slabost ter neješčnost in hujšanje. Starši lahko sami pogledamo blato, če so v njem gliste. Pri deklicah pogosto preide še do vnetja nožnice. Zaradi praskanja si otrok poškoduje sluznico in kožo, kar lahko privede do dodatnih bakterijskih okužb kože.

Kadar sumimo, da ima otrok gliste, ga mora pregledati zdravnik. Otroku s pomočjo lepilnega traku z zadnjične odprtine odvzamejo bris, ki ga pogledajo pod mikroskopom, zdravnik pa mu na osnovi potrjenega laboratorijskega izvida predpiše ustrezno zdravljenje z zdravilom na recept. V primeru, da zdravnik potrdi okužbo s podančicami, je smiselno zdraviti celo družino, kar pripomore k temu, da okužbo hitreje saniramo. Zelo pomembno je, da pri zdravljenju upoštevamo natančne higienske ukrepe ter navodila zdravnika in farmacevta glede zdravljenja z zdravili. Le tako bo zdravljenje uspešno. Prvi odmerek zdravil namreč uniči odrasle zajedavce, ne uniči pa jajčec, kar lahko povzroči ponovno okužbo. Zato je potrebno zdravljenje čez 14 dni ponoviti. Prav tako smo starši dolžni o okužbi obvestiti vzgojitelja/ico ali učitelja/ico, oziroma skupino otrok, s katerimi je otrok z glistami pogosto v stiku, tako da tudi ostali starši pomagajo zamejiti širjenje okužb s podančicami. Problematično je že, če samo eden od staršev tega ne stori, ker se sramuje ali se mu ne zdi pomembno. Tako se okužbe med otroki širijo oz. ponavljajo. Iz tega lahko povzamemo, da je zdravljenje uspešno, če poleg natančne terapije z zdravili upoštevamo tudi stroge higienske ukrepe.

Včasih, ko ni bilo na voljo zdravil, so gliste odpravljali z naravnimi metodami. Naravno in učinkovito sredstvo je uživanje česna. A z njim preženemo samo odrasle gliste, iz jajčec pa se spet razvijejo nove, zato je treba kuro s česnom ponavljati oziroma česen uživati daljše obdobje.

Higienski ukrepi, ki bi jih morala upoštevati cela družina, pa so sledeči:

• temeljito umivanje rok z milom pod toplo tekočo vodo po uporabi stranišča, pred vsako jedjo, po stiku z živalmi, po prihodu z igrišča, vrtca, ipd.;
• uživanje dobro opranega sadja in zelenjave;
• redno striženje nohtov na kratko;
• redno umivanje zadnjične odprtine;
• uporaba svoje brisače;
• pranje spodnjega perila, posteljnine, brisač in pižam pri visokih temperaturah;
• z levo roko brišemo zadnjico, z desno pa odpiramo pipo;
• pranje igrač in po možnosti za nekaj časa pospravimo igrače, ki jih je težje oprati (plišaste igračke), prav tako naj otroci svojih igrač ne posojajo drugim otrokom.

Dejstvo je, da se veliko otrok v predšolskem obdobju sreča z okužbo s podančicami, tako je smotrno upoštevati vse higienske in preventivne ukrepe, se o tem pogovarjati in obveščati. Na ta način lahko te okužbe čim bolj omejimo in zmanjšamo, ter tako pripomoremo k bolj zdravemu in veselemu otroštvu brez bolečih trebuščkov.

Pripravila: Sonja Lovšin, farm. tehn., Lekarna Kočevje