Spoštovani, spletni naslov www.lekarna-kocevje.si uporablja piškotke, ki so namenjeni beleženju obiska. Spletna stran ne uporablja piškotkov, ki bi vsebovali vaše osebne podatke.
Ali dovolite uporabo piškotkov na tem spletnem naslovu?

Nasveti farmacevta

Vpliv cigaretnega dima na kakovost življenja

(Zapisala: Radija Naneh Smola, mag. farm.)

Vsak odrasel kadilec ve, da je kajenje zdravju škodljivo, celo smrtno nevarno. Kadilci se zavedajo, da obstaja velika verjetnost, da nekoč zbolijo za rakom na pljučih. Za boleznijo, ki povzroča hudo trpljenje in je težko ozdravljiva. Namreč pet let po postavitvi diagnoze preživi le približno 15 % obolelih za pljučnim rakom. Pa vendar se kadilec kajenju težko odpove.

 

To je zato, ker se v cigaretnem dimu nahaja psihoaktivna snov nikotin, droga, ki je edinstvena zaradi svojega dvojnega delovanja, saj ima v možganih tako stimulativni kot tudi zaviralni učinek. Med kajenjem lahko kadilec občuti blag pomirjajoč učinek nikotina, po drugi strani pa ga ob hitrih, kratkih vdihih cigaretnega dima nikotin poživi. Dim izgorelega tobaka z vsakim vdihom potuje po sapnicah do drobnih, dobro prekrvavljenih, nežnih pljučnih mešičkov (rečemo jim alveole). V alveolah se izmenjujeta kisik, ki gre iz vdihanega zraka v telo, in ogljikov dioksid, ki gre iz telesa ven. Z dimom pa v alveole pripotuje še nikotin, ki prav tako kot kisik preide v krvne žile ter po njih v nekaj sekundah preplavi celo telo. Sproži se sproščanje adrenalina in drugih mediatorjev, kar pospeši srčni utrip, poviša krvni pritisk, pospeši frekvenco dihanja. V predelu možganov, ki mu rečemo center za nagrajevanje in kjer so prijemališča za ostale droge, se poviša raven dopamina, kar prinese kadilcu nekaj trenutkov ugodja. Ti se končajo kaj kmalu po tem, ko ostanki izgorele cigarete pristanejo v pepelniku. Temu sledi depresija, izčrpanost ter stresno obdobje v pričakovanju nove cigarete in tako se začarani krog odvisnosti od nikotina sklene. S cigaretnim dimom pa ne pripotuje v pljuča samo nikotin. Vdihnemo še cel koktajl rakotvornih snovi, kot so katran, benzen, formaldehid, strupeni plini, npr. amonijak, vodikov cianid, ogljikov monoksid (le-ta iz rdečih krvnih celic izpodriva telesu nujno potrebni kisik, za katerega so prikrajšani možgani, srce in drugi vitalni organi), dim vsebuje tudi težke kovine (arzen, svinec ipd.), ki se kopičijo v organizmu. Te telesu tuje snovi dražijo dihalne poti, zaradi česar se prekomerno tvori sluz, ki jo kadilci vsakodnevno izkašljujejo. Sčasoma se male dihalne poti poškodujejo, se zabrazgotinijo in zožijo. Propadajo tudi pljučni mešički, na njihovih mestih pa ostanejo votlinice. Govorimo o emfizemu pljuč, ki lahko napreduje v neozdravljivo kronično obstruktivno bolezen (KOPB). Dihanje postane vedno bolj oteženo, kašelj vedno bolj trdovraten, tak kadilec pa utrujen, brez energije, s težko sapo že ob vsakdanji telesni obremenitvi (npr. ob hoji po stopnicah). Propadlo pljučno tkivo se ne obnovi več.

 

Poškodbe na pljučih pa niso edine, ki pestijo kadilca. Sčasoma pride še do okvare ožilja in zaradi stalne obremenitve žilne stene s prostimi radikali lahko pride do nastanka strdkov. Posledice tega so katastrofalne, saj krvni strdki povzročijo srčni infarkt, možgansko kap, pljučno embolijo. Okvara ožilja v spolnem organu moškega vodi v impotenco. Ženske kadilke so v času klimakterija bolj dovzetne za patološke zlome zaradi zmanjšanja kostne gostote. Potem so tu še pogostejše rane na želodcu, bolezenske spremembe v ustih, žrelu, na zobeh in dlesnih, hitrejše staranje in vidno gubanje kože itd.

 

Vsega tega se odrasli kadilci večinoma zavedajo. Nobene besede pri tem pa nimajo dojenčki in otroci »kadilci«. Dojenček je v trebuhu nosečnice kadilke podvržen enakim škodljivim vplivom snovi iz cigaretnega dima, kot je njegova mati. Kajenje v času nosečnosti lahko sproži prezgodnji porod, pravočasno rojeni dojenčki pa imajo nižjo porodno težo v primerjavi z novorojenčki mamic nekadilk. Poleg tega imajo dojenčki kadilk že v prvih dneh svojega življenja slabšo pljučno funkcijo in pri njih je večja verjetnost pojava nenadne smrti med spanjem. Tudi kasneje med odraščanjem so otroci, ki so bili med nosečnostjo podvrženi cigaretnemu dimu, nagnjeni k pogostejšim okužbam dihal, k pojavu alergij in astmi. Pogosteje zbolevajo za astmo tudi otroci pasivni kadilci, ki preživijo svoje otroštvo v zakajenih prostorih. Ti otroci dokazano prej posežejo po cigareti v najstniških letih in postanejo kadilci.

 

Za opustitev kajenja je potrebna močna volja. Vsem kadilcem nudijo pomoč pri odvajanju od kajenja v različnih zdravstvenih ustanovah. Po pomoč se lahko obrnejo tudi na svetovalni telefon Inštituta za varovanje zdravja (080 27 77) vsak delovnik med 17. in 20. uro. Naloga vseh nas pa je, da z ozaveščanjem in izobraževanjem poskrbimo še za generacije, ki pridejo za nami. Zavarujmo otroke pred to odvisnostjo, od katere imajo koristi predvsem tobačne industrije.

Lekarna Kočevje

Roška cesta 16
1330 Kočevje

Tel.1: +386 1 893 16 13
Tel.2: +386 1 893 16 14

Fax:   +386 5 915 61 49
E: info@lekarna-kocevje.si 

Delovni čas lekarne
pon - pet 7:00 - 19:00
sob 7:00 - 13:00

Dežurna služba
pon - pet 19:00 - 20:00
sob - ned 17:00 - 19:00
prazniki 17:00 - 19:00