Spoštovani, spletni naslov www.lekarna-kocevje.si uporablja piškotke, ki so namenjeni beleženju obiska. Spletna stran ne uporablja piškotkov, ki bi vsebovali vaše osebne podatke.
Ali dovolite uporabo piškotkov na tem spletnem naslovu?

Nasveti farmacevta

Akne

Akne (acne vulgaris), ki prizadenejo priblžno 85 odstotkov mladostnikov, so velikokrat tudi težava odrasle populacije. Znano je, da gre za družinsko nagnjenost k aknam (če sta oba ali eden od staršev imela akne, je velika verjetnost, da jih bo imel vsaj eden izmed otrok).

Alergija na zdravila

Vsak lahko doživi neugodno reakcijo po zdravilih pri prevelikem odmerjanju zdravila, zaradi neželenega učinka zdravila ali hkratnega jemanja več zdravil. Druga skupina neugodnih reakcij po zdravilih pa so preobčutljivostne reakcije. Lahko so posledica neprenašanja zdravila, idiosinkrazije (dedno pogojene motene funkcije encimov) ali imunološke reakcije na zdravilo (alergije).
Alergijske reakcije po zdravilih se pojavijo pri maloštevilnih ljudeh, ki so pred tem že jemali določeno zdravilo.
Preobčutljivostne reakcije po zdravilih so mnogo redkejše kot druge neugodne reakcije po zdravilih (6 – 10% vseh neugodnih reakcij po zdravilih).

Aloja (Aloe barbadensis)

Iz aloje (Aloe vera, Aloe barbadensis) pridobivamo dve drogi z dvema različnima učinkoma: alojino smolo, ki deluje odvajano, in alojin gel, ki se uporablja pri nekaterih kožnih boleznih in tudi v kozmetiki in prehrani.

Antioksidanti (smiselnost in nesmiselnost jemanja)

V časopisih, revijah, v reklamah na televiziji in drugih medijih velikokrat zasledimo slike oziroma članke, ki povzdigujejo kult večne mladosti. Mladosten izgled z malo gub, natrenirano telo in zdravje je tisto, kar zadnje čase postavljamo v ospredje. Različni proizvajalci za dosego tega obljubljajo napitke, prehranska dopolnila,  kreme… prav v njih so pogosto omenjeni antioksidanti. V članku bom poskušala razložiti, kaj so antioksidanti, kdaj jih je smiselno dodajati in na kakšen način.

Atopijski dermatitis

(Zapisala: Polona Benedik, mag. farm.)

Atopijski dermatitis je kronična ponavljajoča se vnetna bolezen kože. Spremembe na koži se pokažejo v obliki rdečine z mehurčki ali kot pordeli, suhi, luščeči se predeli, ki jih spremlja močno srbenje. Večinoma se razvije v prvih mesecih življenja in izzveni do desetega leta starosti, v redkih primerih pa traja do odrasle dobe.

Biološka zdravila

Pripravila: Tina Grohar Maležič, mag. farm.

Biološka zdravila so zdravila, katerih učinkovina je biološka snov, pridobljena s postopkom, ki vsebuje biološke sisteme.

V nasprotju s klasičnimi zdravili, ki imajo relativno enostavno kemijsko strukturo in majhno molekularno maso, je molekula biološkega zdravila bolj kompleksna in velika ter jo je zelo težko ali celo nemogoče analizirati. Biološka zdravila morajo biti narejena po zelo natančnem postopku.

Ker analiza končnega produkta ne zadostuje za potrditev varnosti in učinkovitosti zdravila, morajo proizvajalci kvaliteto in čistost produkta zagotoviti z natančnim sledenjem celotnega proizvodnega procesa, ki se ne sme spremeniti. V nasprotju s sintezo klasičnih zdravilnih učinkovin namreč potrebujemo za sintezo biološke učinkovine žive organizme oziroma mikroorganizme (E. coli, sesalske celice, kvasovke, transgene rastline in živali). Živi sistemi, ki izdelujejo biološka zdravila, so izredno občutljivi že na majhne spremembe v postopku, ki lahko pomenijo veliko spremembo v naravi končnega produkta oz. v njegovem terapevtskem delovanju. Skratka izredno natančen proces proizvodnje določa, ali bo imela biološka učinkovina želeno zgradbo in ali bo delovala tako, kot smo predvideli.

 

Biološka zdravila so beljakovine ali glikoproteini. Razvila so se zaradi vedno večjega poznavanja podrobnosti bolezenskih procesov v organizmu na molekularni ravni in vzrokov za nastanek bolezni. Glavna značilnost bioloških zdravil je specifičnost delovanja, zaradi česar na netarčna tkiva ne učinkujejo, če ne vsebujejo enakih signalnih molekul kot tarčno tkivo. Lahko posnemajo delovanje telesu lastnih beljakovin in tako nadomeščajo njihovo pomanjkanje, na primer pri sladkorni bolezni, slabokrvnosti ali na splošno pri pomanjkanju katere koli beljakovine. Biološka zdravila delujejo tudi kot zaviralci "škodljivih" beljakovin ali celic v organizmu, ki lahko povzročajo hude bolezni. Tako delujejo zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje rakavih obolenj ali za upočasnitev širjenja raka, pa tudi pri kronični vnetni črevesni bolezni, revmatoidnem artritisu in luskavici. To so monoklonska protitelesa, ki se po vnosu v telo vežejo na »škodljive« beljakovine ali celice, zaradi česar jih imunski sistem prepozna kot tujek, jih razgradi in uniči. S tem se iz telesa odstrani eden od vzrokov za rast rakavega tkiva, prav tako pa se odstranijo beljakovine, ki povzročajo vnetja.

Biološka zdravila se uvedejo, ko standardna terapija ne umiri bolezni ali pa povzroča preveč neželenih učinkov. Pogosto jih predpisujejo v kombinaciji s klasičnimi temeljnimi zdravili. O vrsti in načinu zdravljenja z biološkim zdravilom pogosto odloča zdravniška komisija (konzilij). Odmerjanje je strogo nadzorovano, zdravnik se za njegovo shemo odloči na podlagi telesne mase, delovanja organov, izražanja neželenih učinkov ter glede na to, ali gre za prvo odmerjanje ali za vzdrževalni odmerek, ki se daje v določenem časovnem razmiku. Uspešnost zdravljenja se od posameznika do posameznika razlikuje, saj niso vsa biološka zdravila primerna za vse – njihova učinkovitost je povezana s stopnjo napredovanja bolezni, fiziološkim stanjem bolnika in njegovo gensko zasnovo.

Trenutno bioloških zdravil še ni v oblikah za uživanje skozi usta. Bolniki jih največkrat prejmejo z injekcijami ali infuzijami. Zdravilo se tako izogne prebavnemu traktu, kjer bi se učinkovina razgradila in izgubila svojo učinkovitost.

Pri bioloških zdravilih je treba skrbno nadzorovati pogoje shranjevanja (temperatura, izpostavljenost svetlobi). Da zagotovimo ustrezno kakovost in učinkovitost. Pogoji so vedno navedeni na ovojnini zdravila ali na priloženem navodilu za uporabo.

Najpogostejši neželeni učinek biološkega zdravila je lokalna reakcija na mestu vboda. Zaradi imunskega odgovora se lahko pri naslednjem vnosu izzove alergijska reakcija. Med zdravljenjem se poveča dovzetnost za okužbe, predvsem v prvem letu. Če se med zdravljenjem z biološkimi zdravili pojavi povišana telesna temperatura, se mora bolnik nujno posvetovati z zdravnikom. V redkih primerih lahko pri zdravljenju z biološkimi zdravili nastanejo resnejši zapleti (npr. poslabšano delovanje srčne mišice, pljučne in nevrološke bolezni). Lahko vplivajo na delovanje jeter, zato s krvnimi preiskavami spremljamo njihovo delovanje. Zaradi kratkotrajnejše uporabe (v primerjavi s klasičnimi zdravili) še niso znani vsi njihovi neželeni učinki, zlasti dolgotrajni ne. Med zdravljenjem je potreben skrben nadzor in odkrivanje morebitnih novih neželenih učinkov, o čemer je potrebno skrbno poročati. V primeru pojava ali suma, da so se pojavili neželeni učinki – tudi takšni, ki niso navedeni v priloženem navodilu za zdravila, se je treba posvetovati z zdravnikom ali s farmacevtom.

Vir: O pravilni in varni uporabi zdravil – Biološka zdravila; SDF 2013 

Bolezni, ki jih prenašajo klopi

Okolje, v katerem živimo in delamo, je tudi življenjsko okolje klopov, prenašalcev nalezljivih bolezni, pri nas predvsem Lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa (KME) ter redkeje humane granulocitne anaplazmoze.

Celulit - estetska nadloga žensk

Zapisala: Majda Petek, farm. tehn.

Prihaja poletni čas – sonce, morje, lahka oblačila, kopalke – z njim pa tudi vsakoletna borba mnogih žensk, kako se čimbolj znebiti nadležnega celulita. Gre za želatini podobno snov, ki je sestavljena iz maščobe, vode in odpadnih snovi. Prepoznamo ga po t.i. videzu pomarančne kože.

Cepljenje

Pripravila: Sabina Bartolj Drobne, mag.farm.

Cepljenje ali vakcinacija je postopek, s katerim dosežemo imunost oz. specifično odpornost proti določeni okužbi. Cepljenje  je enostaven, varen in najučinkovitejši ukrep za zaščito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Ne ščiti le cepljenih posameznikov, temveč z zmanjševanjem širjenja bolezni tudi druge.

Podatki kažejo, da so cepljenja prinesla ogromno zdravstveno korist tako posamezniku kot  vsemu človeštvu. Zahvaljujoč cepljenju sedaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so ljudje nekoč hudo zbolevali, postali invalidi ali celo umirali, ne srečamo več.

Čeprav sodobna medicina v večini primerov takih bolezni zna preprečiti smrtni izid, pa so posledice zbolevanja (subjektivne težave, tveganje dolgotrajnih posledic bolezni, stroški zdravljenja) nesorazmerno velike v primerjavi s stroški in negativnimi učinki cepljenja. Zato mora biti vsako cepljenje dokazano koristno za dolgoročno zdravje cepljenega posameznika. Namen cepljenja pa je tudi vzpostavitev kolektivne odpornosti proti bolezni v vsej populaciji. Tako preprečimo širjenje povzročiteljev med prebivalstvom ali bolezen celo izkoreninimo. Pri tem je najpomembneje doseči, da bo cepljenih na vsaki geografski enoti vsaj 95 odstotkov ciljne populacije. Kolektivna imunost ovira in omeji širjenje povzročiteljev in tako varuje pred okužbo.

Obvezno cepljenje je cepljenje, ki ga predpiše zdravstvena oblast za določeno skupino prebivalstva. V Sloveniji so po zakonu obvezna naslednja cepljenja:

  • proti hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški ohromelosti, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B;

  • proti steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi in tako določi minister za zdravje na predlog Inštituta za varovanje zdravja.

Prostovoljno cepljenje – cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, gripi, klopnemu meningoencefalitisu in HPV…

Humani (človeški) papilomavirusi (HPV) so virusi, s katerimi se pogosto okužijo ženske in moški, tako v Sloveniji, kot tudi drugje po svetu.

Cepljenje proti HPV je pomemben in sodoben javnozdravstveni ukrep na področju preprečevanja predrakavih sprememb in raka materničnega vratu. S tem cepljenjem se pri deklicah kasneje v življenju zmanjša tveganje za predrakave spremembe in raka materničnega vratu, kot tudi za njihovo zdravljenje z morebitnimi zapleti (npr. prezgodnji porod).

Cepivo proti okužbi s HPV je učinkovito in varno.

Opustitev obveznega cepljenja opredeljuje Zakon o nalezljivih boleznih. Zdravnik mora pred cepljenjem s pregledom osebe in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo ugotoviti razloge za opustitev cepljenja.

Razlogi za opustitev cepljenja so lahko naslednji:

  • alergije na sestavine cepiva,
  • resen neželeni učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva,
  • bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

Pri cepljenju vnesemo povzročitelje v obliki živih oslabljenih mikrobov, mrtvih mikrobov ali njihovih imunogenih delov (npr. Proteinov, polisaharidov) s cepivi.Cepiva vsebujejo tudi konzervanse, stabilizatorje in dodatke, ki zagotavljajo varnost, stabilnost in učinkovitost cepiv.

Neželene učinke po cepljenju lahko razdelimo v tri glavne skupine (tipe)

  • lokalne
  • sistemske in
  • alergične reakcije.

Lokalne reakcije, kot so bolečina, oteklina in rdečina na mestu cepljenja, so ponavadi najmanj resne (hude) in najpogostejše; običajno so kratkotrajne, minejo samodejno – brez ukrepanja in izjemno redko puščajo posledice.

Sistemske reakcije (na primer povišana telesna temperatura) se pojavijo redkeje kot lokalne reakcije, lahko so podobne blagi obliki bolezni, proti kateri cepimo, a zelo redko pomenijo zdravstveno tveganje. Takšne reakcije so pogostejše po cepljenju z živimi oslabljenimi cepivi,  kot je na primer cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Sistemske reakcije so le redko resne ali življenjsko nevarne.

Hude alergične reakcije so lahko tudi najresnejše, vendar najmanj pogoste. Anafilaksija je najresnejša oblika alergične reakcije, ki pa se pojavi približno enkrat na milijon cepljenj.

Nekatera dejstva o cepljenju:

  • Cepljenje je najučinkovitejši preventivni ukrep proti nalezljivim boleznim.
  • Cepiva, ki jih imamo na voljo v Sloveniji, so učinkovita in varna.
  • Cepljene osebe mnogo manj tvegajo, da bodo zbolele, kadar izbruhne bolezen, proti kateri so bile cepljene.
  • Varnost cepljenja je najpomembnejša lastnost, zato je treba sporočiti vsak neželeni učinek, nastal po cepljenju, da bi bil lahko nato resno obravnavan.
  • Cepiva ne oslabijo imunskega sistema cepljene osebe, temveč cepljenje pripomore, da je v primeru okužbe organizem pripravljen na obrambo, še preden bi se razvila bolezen.
  • Bakterije in virusi, ki povzročajo bolezni in jih preprečujemo s cepljenjem, še niso odstranjeni. Clostridium tetani se nahaja v zemlji in ga ni mogoče izkoreniniti. Haemophilus influenzae tipa b, Streptococcus pneumoniae in Neisseria meningitidis živijo v nosnožrelni sluznici in jih ni možno povsem odstraniti.

Ko se delež cepljenih zmanjša, se ponovno pojavijo bolezni. Znan je primer močnega povečanja zbolevnosti za oslovskim kašljem v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko so začasno ukinili cepljenje proti njemu.

Zdravstvena stroka, ki se vsakodnevno ukvarja s področjem cepljenja, si je enotna, da je cepljenje najučinkovitejša zaščita pred nalezljivimi boleznimi, saj je bilo v zadnjih desetletjih s cepljenjem preprečenih več smrti kot s katerimkoli drugim zdravstvenim ukrepom.

Lekarna Kočevje

Roška cesta 16
1330 Kočevje

Tel.1: +386 1 893 16 13
Tel.2: +386 1 893 16 14

Fax:   +386 5 915 61 49
E: info@lekarna-kocevje.si 

Delovni čas lekarne
pon - pet 7:00 - 19:00
sob 7:00 - 13:00

Dežurna služba
pon - pet 19:00 - 20:00
sob - ned 17:00 - 21:00
prazniki 17:00 - 21:00